animacija7

Zaključne naloge

Najbolj pogosto zastopana področja v preteklih temah in najbolj zaželena področja prihodnjih del obsegajo predvsem naslednje:

  • Simulacija, modeliranje in analiza dinamičnih pojavov v EES,
  • Analiza WAMS meritev EES v realnem času,
  • Izdelava algoritmov, povezanih z zaznavanjem in analizo motenj v EES v realnem času na osnovi WAMS meritev,
  • Regulativa na področju elektroenergetike,
  • Mednarodni trendi na področju elektroenergetike,
  • FACTS naprave,
  • Direktne metode za oceno stabilnosti EES,
  • Uporaba verjetnostnih pristopov v elektroenergetiki,
  • Trendi na področju prenosa električne energije,

Za podrobnejše informacije o razpoložljivih temah zaključnih del kontaktirajte člane LPEE. Mentor zaključnega dela je lahko kdorkoli z akademskim nazivom docent, izredni ali redni profesor. Pri tem se študente spodbuja k samoiniciativi pri izbiri teme zaključne naloge.

Spodaj si je mogoče prebrati kratek povzetek nekaterih zaključnih del iz zadnjega obdobja. Dela so dostopna v knjižnici fakultete, pri mentorju, ali na repozitoriju UL.

 


Ocenjevanje vztrajnostne konstante EES s pomočjo WAMS meritev

Avtor: Teodora Dimitrovska
Delo: magistrsko delo
Mentor: Urban Rudež, so-mentor: Rafael Mihalič

Zaradi masovnega vključevanja sonaravnih virov v EES postaja delež klasičnih proizvodnih enot vedno manjši. S tem se manjša mehanska vztrajnost EES, ki pomaga zagotavljati stabilnost EES. Tako je postalo sprotno določevanje obsega vztrajnosti rotirajočih mas v obratovanju eden od prioritetnih problemov, ki ga skušajo rešiti povsod po svetu. V nalogi je preverjeno delovanje algoritma za oceno vztrajnostne konstante več-generatorskega EES. Algoritem je analiziran na primerih različnih motenj v dinamičnem modelu 39-vozliščnega testnega IEEE sistema. Preverjen je vpliv prisotnosti šuma v meritvah, ustreznost posameznih vrst motenj za uporabnost algoritma in potrebe po delitvi omrežja na področja s koherentnim odzivom generatorjev. Algoritem je preverjen pri oceni vztrajnostne konstante NEK, in sicer na več primerih realnih WAMS meritev za dogodke iz preteklih let.


 


Izračun električnih razdalj v velikih elektroenergetskih omrežjih

Avtor: Uroš Simovič
Delo: diplomsko delo
Mentor: Rafael Mihalič, so-mentor: Urban Rudež

V diplomskem delu je predstavljena problematika izračuna električnih razdalj v velikih EE omrežjih. Izračun je v osnovi matematično nezahteven, saj električne razdalje lahko dobimo tudi iz inverza vozliščne admitančne matrike, ki pa je pri velikemu številu zbiralk in s tem dimenzijah same matrike računsko potraten, zato so v diplomskem delu predstavljene tudi možnosti za pospešitev izračuna. Predstavljen je primer v velikem EE omrežju, za katerega primer smo vzeli kar EE omrežje ENTSO-E. Na koncu je predstavljen pripomoček v obliki spletne aplikacije, ki EE omrežje ENTSO-E prikaže na zemljevidu in na hiter način omogoča izračun električnih razdalj do poljubno izbrane referenčne zbiralke.


 


Vpliv sončnih elektrarn na frekvenčno stabilnost elektroenergetskega omrežja

Avtor: Miha Flegar
Delo: magistrsko delo
So-mentor: Urban Rudež

Magistrsko  delo  obravnava  odziv  sončnih  elektrarn  na  spremembo  omrežne  frekvence  ter  njihov vpliv na frekvenčno stabilnost. Pri tem je osredotočeno na prehod omrežja v otočno obratovanje in na  samo  otočno  obratovanje.  Pri vplivu sončnih elektrarn na frekvenčno stabilnost se evropska stroka ukvarja s problematiko »50,2 Hz«, ki analizira vpliv trenutnega izklopa sončnih elektrarn pri povišani omrežni frekvenci.  Za  potrebe  dinamičnih  simulacij  je  v  programskem  paketu  PSS®NETOMAC  izdelan  model  energetskega otoka  Medvode  –  Mavčiče,  s  pripadajočimi  elektroenergetskimi  elementi  in  regulacijskimi  sistemi. Vpliv sončnih elektrarn na frekvenčno stabilnost je preizkušen za več obratovalnih stanj, pri čemer je analiziran vpliv trenutnega izklopa pri frekvenci 50,2 Hz ter učinek predlagane frekvenčne regulacije sončnih  elektrarn.


 


Zaznavanje pojava feroresonance v elektroenergetskih sistemih

Avtor: Gregor Maležič
Delo: diplomsko delo
Mentor: Rafael Mihalič, so-mentor: Urban Rudež

Feroresonanca je razmeroma redek pojav v EES, vendar je v zadnjem času vedno bolj aktualen, ker postajajo EES z razvojem vedno bolj dovzetni zanj. V okviru diplomskega dela je analizirano fizikalno ozadje nastopa zaporedne in vzporedne feroresonance in njuni nihajni načini. Podana je simptomatika, na podlagi katere je mogoče pojav identificirati, in tipične razmere, v katerih lahko nastopi. S pomočjo izbranega simulacijskega orodja PSS®NETOMAC je simuliran nastop feroresonance in pojasnjen nastop različnih nihajnih načinov.


 


Preizkušanje zaščite podfrekvenčnega razbremenjevanja z orodjem za simulacijo EES v realnem času

Avtor: Matej Bratič
Delo: diplomsko delo
Mentor: Rafael Mihalič, so-mentor: Urban Rudež

Podfrekvenčno razbremenjevanje predstavlja drastičen ukrep za preprečevanje razpada EES ob pojavu motenj, katerim sledi nesorazmerje med proizvodnjo in porabo delovne moči. Tradicionalne zaščitne sheme podfrekvenčnega razbremenjevanja, ki so trenutno še vedno v uporabi, praviloma prizadenejo veliko več porabnikov kot bi bilo potrebno. Temu se je moč izogniti s pomočjo uporabe t.i. adaptivnih shem. V diplomskem delu so analizirane izbrane adaptivne sheme podfrekvenčnega razbremenjevanja. Z izbranim sodobnim zaščitnim relejem podjetja ABB je izvedena funkcija tradicionalne sheme in ene od adaptivnih shem. Za razvoj algoritmov, parametriranje in testiranje zaščitnega releja v zaprti zanki je uporabljena tehnika simuliranja EES v realnem času z orodjem RTDS.